torek, 17. julij 2018

Začelo se je!

Po intenzivnih vikend pripravah s strani naših vodnikov in staffa, ki so z veliko švicanja in napenjanja mišic uredili naš taborni prostor, je prišel DAN D. Dan, ko se vse skupaj čisto zares začne, ko se tabor napolni z glasnimi glasovi (khm kričanjem khm), prtljago, ruticami in smehom. Prispeli so seveda naši MČ-ji in tako se lahko začne taborjenje, ki ga vsi čakamo že od septembra. 

Pot z avtobusom od Celja do naših dragih domačih Kokarij je potekala brez težav, samo malo smo morali biti pozorni na vso hrano, ki ste nam jo prijazno prinesli starši. Veliko nam pomeni, da se spomnite na nas in zelo smo veseli čisto vsakega posladka, ki ga dobimo. Najlepša hvala vsem! Po prihodu v tabor smo se razvrstili po šotorih, ki bodo cel naslednji teden predstavljali naše domove. Prej lepo prazni so se kaj hitro napolnili s potovalkami, nahrbtniki, čevlji in plišastimi igračami, in ker prostora res ni na pretek, prav tako pa tudi ne živcev naših vodnikov, ki bi morali zadnji dan iskati lastnike vsakega štumfa, gat in brisače, si bomo morali tudi sproti pospravljati vso naše takšno in drugačno imetje. Pa še mravljam se bomo izognili, ki so že prišle na obisk malo povohat, kje se skrivajo kakšni bonboni.

Po razpakiravanju je prišel čas za prvi uradni zbor našega letošnjega taborjenja, na katerem smo dvignili zastavo, zapeli taborniško himno in prižgali večni ogenj, za katerega bomo skrbeli skozi cel teden in ki predstavlja srce našega bivanja v naravi. Himno bomo sicer še malo vadili, a mislim, da nam ne pravijo zaman "rod z najmanj posluha v Sloveniji" (sploh se ne hecam!). Do zdaj se je sonce že pokazalo visoko na nebu in vsi smo bili veseli malo toplote, ki bo posušila blato na travniku in luže v ognjišču, a kaj kmalu nam je postalo tudi že vroče. Prej kot se navadimo, boljše bo, saj nas bo lepo vreme NA SREČO spremljalo vsaj še naslednjih nekaj dni, a kljub kapam, vodam in sončni kremi ni najbolj prijetno stati v zboru in poslušati pravil, ki se jih moramo držati na taborjenju, da bomo vsi lahko lepo živeli. Zato smo si pravila tabornega prostora raje ogledali s sprehodom po vseh pomembnih delih našega začasnega bivališča - od stranišč, na katerih je res pomembno, da spuščamo pokrov, da se naslednji obiskovalec ne zaduši od žlahtnih vonjav, do oglasne deske, jedilnice, MČ in GG tabora, kuhinje in šotora za prvo pomoč, kjer bodo končali vsi nesrečni klopi, ki bodo dobili brilijantno idejo, da se naselijo na naše okončine. HA!

Čakal pa nas je tudi že prvi obisk - pripeljal se je gozdar z Gozdarskega inštituta, ki nas je popeljal po okolici našega tabornega prostora in nam razkazal rastline in drevesa, ki rastejo okrog nas. Še posebej nas je opozoril na invazivne tujerodne vrste, ki škodujejo drugim rastlinam. Pomembno je, da se taborniki zavedamo narave, ki nas obdaja, da jo poznamo in spoštujemo, saj lahko le tako zares živimo z njo in za njo.

Jutro se je za vse popotovalce začelo že zgodaj, zato nam je že malo začelo kruliti po trebuščkih, saj je od zajtrka za naše pojme minila že cela večnost. Na srečo je iz kuhinje že krasno dišalo po makaronih z mesno omako, ki ji pri tabornikih rečemo kar "haše" (Kaj najbolj paše? Haše!) in ki je tradicionalna jed vsakega prvega dneva taborjenja. Zdaj smo pa res vsi dobili občutek, da je to to, to je to, kar smo čakali, česar smo se veselili in o čemer smo sanjali! S polnimi trebuščki se je nenazadnje veliko lažje dobro odrezati na taborniških olimpijskih igrah, ki potekajo prav ta trenutek, ko jaz sedim v pisarni in pišem tole kratko poročilo. Otroci tekmujejo v taborniških veščinah in kažejo svoje sposobnosti, jaz pa poslušam njihov smeh, kričanje, tekanje naokrog in uživam. Uživam v bistvu taborništva, v bistvu poletja in malo tudi v bistvu življenj vseh nas, ki pripravljamo vse dogodke, programe in aktivnosti za vaše otroke, ki so tudi malo naši. :) Hvala, da nam zaupate, hvala, da nas spremljate in hvala, da ste z nami v vsem!

Se slišimo spet jutri z novim blog zapisom. Ne dvomim, da se bo do takrat zgodilo še veliko zanimivega, in obljubim, da bom vse vestno delila z vami. :) do takrat pa vam želim lep sončen ponedeljek in mirno noč, pa čeprav morda ne v hotelu z milijonom zvezdic, kjer bomo spali mi!

vaša Mia








3 komentarji:

  1. Bravo naši taborniki! Dogodivščina se je pričela...

    OdgovoriIzbriši
  2. Odlično napisano!!! Uživajte še naprej!!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Hotel z milijon zvezdicami, zavidanja vredno! Uživajte kar se da dragi mali in veliki taborniki!

    OdgovoriIzbriši