Včeraj že
pri bujenju Mie ni bilo na spregled, a vsi so mislili, da je le zaspala in da
se jim bo pridružila na zajtrku. A tudi na jutranje okrepčilo ni prišla, ko pa
je manjkala tudi v uradnem zboru v krojih, je stvar postala nekoliko sumljiva.
Še bolj sumljivo pa je postalo, ko sta v zbor vkorakala detektiva Jevgenij
Orleoki in Tanja. Očitno jima je nekdo prijavil Miino izginotje! To bo potrebno
raziskati. Detektiva sta udeležencem pokazala edino sled, ki sta jo do sedaj
uspela najti – košček raztrgane fotografije, ki sta jo našla v Miinem šotoru.
Povedala sta, da so robovi sveže natrgani, zato sklepata, da so ostali koščki
fotografije raztreseni kje v okolici. Jh bojo MČ-ji in GG-ji pomagali poiskati?
Seveda!
Razpodili so
se na lov za delci fotografije, ki se je tekom iskanja vedno bolj sestavljala
in jasnila. Ampak – kaj pa je to? Na fotografiji je naša Tea z neznanim fantom!
Le kdo bi to lahko bil? Potrebno jo je zaslišati!
Tea je
povedala, da je fantu na fotografiji ime Vid Volos. Skupaj sta obiskovala
tabornike in bila na taborjenju v Kokarjah, ampak tega je že dolgo … Le zakaj
se je zdaj ta fotografija pojavila prav tukaj? Je to kako povezano z Miinim
izginotjem? Na srečo je Tea izdala še eno sled, ki bi lahko bila koristna –
pred leti sta z Vidom na taborjenju v Kokarjah zakopala časovno kapsulo, ki sta
jo označila s križem iz kamnov. Ali je
njena vsebina mogoče pomembna za raziskovanje izginotja?
Med iskanjem
kraja, kjer je zakopana časovna kapsula, sta detektiva otroke peljala mimo še
ene zanimivosti – našli so gnezdo šoje, Garrulus glandarius. Spada v družino
vranov. Jeseni nabira želode in jih zakopava, zato je pomemben razširjevalec
hrasta. Na srečo niso našli le gnezda, temveč tudi križ iz kamnov! Izkopali so
časovno kapsulo in notri našli pomembno novo sled – pismo!
“Ljubi Vid!
Poskušam razumeti, zakaj ti toliko pomeni … Včasih se mi zdi, kot
bi bil obseden. Ampak pripravam posvečaš preveč časa! Ah, časa … Želim si, da
bi imela več časa. A zdaj je prepozno; odhajam. Saj veš, da ne morem večno
živeti od dostavljanja pic.
Hočem ti povedati, da je konec. Upam, da boš kdaj dobil tisto, kar
si tako želiš.
Ajda”
TANJA:
Detektivi so piskali številko picerije in poklicali kar tja.
AJDA: Dober
dan, picerija Pri treh konjičkih. Želite?
TANJA: Majhno
margarito, prosim. V taborni prostor Kokarje.
AJDA: Za 10
minut!
Aha!
Pa je detektivom uspelo ugotoviti nekaj novega! Poleg pisma v časovni kapsuli
pa je bila zraven priložena tudi skrivnostna koda, ki je nikomur ni uspelo
razvozlati. Le kaj bi to bilo? Mogoče pa Vidovo bivše dekle ve kaj več o tem?
Kaj
kmalu se je v tabor pripeljal avto z znakom picerije Pri treh konjičkih. Ven je
stopilo svetlolaso dekle.
AJDA: 5 evrov,
prosim.
JEVGENIJ: Poleg
pice želimo še nekaj odgovorov. Ali poznate nekega fanta Vida?
AJDA: Res sem
poznala nekega Vida … Bil je moj fant, a tega je že, koliko že? Več kot pet let
menda. Vid Volos je bilo njegovo polno ime. Tudi on je bil tabornik.
JEVGENIJ: Kaj
se je zgodilo med vama?
AJDA: Njegov
oče. Nikoli ni verjel, da ima pravzaprav prav sposobnega in nadarjenega sina.
To je Vida strašno grizlo. A je našel nekaj, s čimer bi se lahko dokazal:
taborniški mnogoboj! Če bi zmagal na državnem mnogoboju, bi oče morda končno
uvidel, da ima vrednega sina.
TANJA: Ampak
nekaj je prišlo vmes, kajne? Pozneje sta se razšla …
AJDA: Res je,
odšla sem na študij v tujino. Ni se izšlo, spet dostavljam pice. Vid pa se je
spremenil. Mnogoboj je postal prepomemben zanj. Pozabljal je, da so v življenju
še druge stvari… Takega ga nisem več mogla gledati. Odšla sem, in nikoli več ga
nisem videla. Ne vem, če je zmagal na nogoboju.
Ampak: detektivi še kar ne
poznajo zveze med Vidom in pogrešano Mio; morda gre za slepo sled? Posvetujejo
se, če bi lahko od pica punce izvedeli še kaj. Na srečo se MČ-ji spomnijo, da
jo vprašajo o skrivnostni kodi!
AJDA: Res je, poznam
te znake. Rad si je izmišljeval kode, ta je za lov na lisico. Še nekaj! Morda vam
bo koristilo, čeprav dvomim … Ko je Vid na taborjenjih želel biti sam, je
zahajal na skrit kotiček. Lahko vam ga pokažem.
Bingo! Stvar se je začela razpletati! Na Vidovem
skritem kotičku v gozdu najdejo začetek lova na lisico. Hmmm – zakaj bi Vid detektivom pustil takšne očitne sledi? Kakšen
je njegov cilj? Ali jih morda le vleče za nos? Pogumni MČ-ji so se kljub
nevarnosti odpravili na lov na lisico, GG-ji pa so raziskali drugo sled,
označeno kontrolno točko na karti, ki so jo našli skrito v gozdu. Vsi so
uspešno opravili Vidovo preizkušnjo in našli njegovi dve sporočili!
Razvozlali so njegovi sporočili v Morsejevi kodi, ki jo je
tako oboževal! Zapisal je: Želel sem le, da slišite mojo zgodbo … Ko bi le
vedeli …
Joj, zgodba je začela postajati vedno bolj zapletena. Le kaj
je Vid storil z Mio? Le kako lahko detektivi Mii pomagajo? S polnimi glavami
razmišljanj so se vrnili v tabor, ko jih je zagledal gospodar Urban, ki skrbi
za vso taborniško opremo.
URBAN: V gospodarcu ni lopat in vrvic. Spet ste jih
izgubili! Ne lažite, vem, da ste jih vzeli vi!
Ampak – le zakaj bi detektivi vzeli vrvice in lopato?
Prisežejo, da niso bili oni! A to ni edina sumljiva stvar, ki se dogaja v
gospodarcu. Urban je našel tudi majhno stekleničko, v kateri je ostalo še nekaj
vsebine! Z vatirano palčko so detektivi vsebino pomazali in jo vstavili v masni spektrometer. Gre za kloroform!
Detektivka Tanja je mlade detektive poučila: Kloroform ali
triklorometan je organska kemijska spojina. Nekoč se ga je uporabljalo kot
anestetik, uspavalo: pri operacijah so z njim ljudi uspavali, da niso čutili
bolečin med operacijo. Danes se ga ne uporablja več, saj je strupen. Verjetno
pa ga je zločinec uporabil, da je uspaval Mio, zvezal pa jo je z izginulimi
vrvicami! Glede lopate lahko detektivi le ugibajo, kaj ima Vid za bregom …
A za povrh obiska dveh detektivov, so se v taboru
znašle tudi tri policistke, ki so slišale za raziskovanje skrivnostnega
primera. Prišle so, da mlade detektive izurijo v vseh potrebnih spretnostih, da
bodo na vedno bolj razburljivem lovu za zločincem bolj varni. Pripravile so jim
urjenje v nevidnem zasledovanju in skrivanju, da se bodo lahko izognili
nevarnemu zločincu, ki je še vedno na prostosti! Urjenje so vsi uspešno
prestali, se naučili nekaj novih veščin in se pripravili na nadaljevanje lova.
A tudi detektivi potrebujejo energijo za svoje delo, zato so si najprej
privoščili odmor za kosilo, med katerim sta detektiva Tanja in Jevgenij vsa
dozdajšnja odkritja nalepila na veliko tablo, da so bila vsem na očeh in da so
lahko možgančki premlevali, kako nadaljevati raziskovanje, med žvečenjem
mlincev in zrezkov.
Očitno pa je omamen vonj kosila v naš tabor prinesel
tudi nekega športnika – je to plavalec? Je! In ne samo to – tale plavalec je
imel povedati kar nekaj zanimivih stvari! Očitno ga je v tabor zvabilo še kaj
drugega kot le vonjave iz kuhinje …
PLAVALEC: Hoj, hodil sem mimo, na trening, in opazil,
da nekaj raziskujete. Morda vam lahko pomagam. Verjetno raziskujete primer Miinega
izginotja. Ne vem, kje je, lahko pa vam povem, da sem ga večer pred izginotjem
videl s poštarjem. Mislim, da mu je nekaj dostavil. Potem pa ga je udaril in
strpal v dostavljalni kombi! On je ugrabil Mio!
KAJ?! Poštar da je kriv?!
Gremo hitro preverit, kaj se zdaj tukaj dogaja! Poštar, kje si???
JEVGENIJ: Si
dan pred izginotjem res dostavil pismo Mii?
TANJA: Ali si
ugrabil Mio?
POŠTAR:
Nedolžen sem! Res sem dostavil pismo in poklepetal z njo, potem pa sem odšel!
Morda mu ne gre zaupati. Ampak le kako naj detektivi
izvedo, ali govori resnico ali ne? Najbolje, da ga priključijo na poligraf – na
detektor laži! Še dobro, da sta ga detektiva prinesla s seboj!
TANJA: Na vrsti
je nekaj testnih vprašanj: Kakšne barve je trava?
POŠTAR: Trava
je zelena.
TANJA: Zdaj se
zlaži. Kakšne barve je trava?
POŠTAR: Trava
je rožnata..
TANJA: Ali veš,
kaj je bilo v dostavljenem pismu?
POŠTAR: Ne.
TANJA: Ali si
ugrabil Mio?
POŠTAR:Ne! Le
pošto sem ji dostavil!
TANJA: Ali veš
še kaj?
POŠTAR: Da. Z Mio
sva prijatelja in pismo je odprla pred mano. V njem je bila neka fotografija.
Zdi se, da jo je zelo prestrašila; brez slovesa je odhitela v šotor.
TANJA: Hvala,
to je vse. Lahko greš.
Očitno poštar
govori resnico. Torej laže plavalec! Očitno bodo morali detektivi izprašati še
njega!
JEVGENIJ:
Najprej nekaj testnih vprašanj: Kakšne barve je trava?
PLAVALEC: Trava
je zelena.
JEVGENIJ: Zdaj
laži. Kakšne barve je trava?
PLAVALEC: Trava
je bela.
JEVGENIJ: Prav.
Pa začnimo. Kako ti je ime?
PLAVAEC: Miha
Božič.
JEVGENIJ: Si
res plavalec?
PLAVALEC: Da,
treniram od mojega 8. leta
JEVGENIJ: Si
res videl Mio dan pred izginotjem?
PLAVALEC: Da.
JEVGENIJ: Jo je
spremljal poštar Matija?
PLAVALEC: Da.
Dostavil ji je pošto.
JEVGENIJ: Ampak
takrat Mie nisi videl zadnjič, kajne?
PLAVALEC:
Takrat sem jo videl zadnjič. (Poligraf
zasveti rdeče!!! Laže!)
JEVGENIJ: Kdaj
si jo spet videl?
PLAVALEC: Ko je ven odnašala smeti. (Spet rdeča lučka!)
PLAVALEC: Ko je ven odnašala smeti. (Spet rdeča lučka!)
JEVGENIJ: Lažeš!
Kaj je počela? Čakaj malo, videl si jo, kako so jo ugrabljali, kajne?
PLAVALEC: Ne! (RDEČA LUČKA!)
JEVGENIJ: Naj
ti svetujem, da govoriš resnico … Podtikanje kaznivega dejanja se kaznuje z
zaporom do dveh let!
PLAVALEC: Prav! Res sem videl, kako ugrabljajo Mio. Na obraz so ji pritisnili krpo, verjetno je bila v njej kakšna omamna snov.
PLAVALEC: Prav! Res sem videl, kako ugrabljajo Mio. Na obraz so ji pritisnili krpo, verjetno je bila v njej kakšna omamna snov.
JEVGENIJ:
Kloroform. Si videl obraz ugrabitelja? Povej!
PLAVALEC: Ne, nisem! Nosil je masko. Videl me je in mi zagrozil, da ne smem poklicati policije. Rekel je tudi, da moram obsoditi poštarja.
PLAVALEC: Ne, nisem! Nosil je masko. Videl me je in mi zagrozil, da ne smem poklicati policije. Rekel je tudi, da moram obsoditi poštarja.
JEVGENIJ: Zdaj
torej vemo. A moramo te pridržati!
Detektivi so nogometaša priklenili za mizo in
razmislili, kaj vse so že izvedeli o skrivnostem izginotju. Sedaj
vedo, da je bila Mia res ugrabljena, ne vedo pa, kje je, če je sploh še živa, ne
vedo niti, kdo jo je ugrabil. Lahko kje dobijo še kakšen namig? Morda
lahko dobijo
namig od kakšne osebe, ki je danes še niso izprašali? Čakaj – a se
ni po taboru potikal tudi nek ugankar, ki naj bi vedel odgovore na vse
skrivnosti tega sveta? Kaj pa če jim on lahko pomaga? A ugankar ne govori nič
drugega kot uganke! Detektivom je povedal takšno:
Če zanima vas
resnica,
le našpičite
ušesa!
In ozrite se v
naravo,
odgovor vam bo
pela ptica.
A storilca
nikoli ne dobite v pest,
če boste ptico
iskali, preden odbije ura šest.
Pa na vašem
mestu tudi ne bi bila preveč zaspana,
ali pa vas
dočaka le lopata in glava preklana!
TANJA:
Morilčevo orožje je torej lopata! Povej še kaj!
UGANKAR: Nič več, kje je v tem zabava? Obeta se vam iskalna akcija prava.
UGANKAR: Nič več, kje je v tem zabava? Obeta se vam iskalna akcija prava.
Približa se Vidov trener košarke v družbi enega od
policajev.
TANJA: To je bivši Vidov trener košarke. To je
izvedela policija. Molči, zato so ga privedli sem.
TRENER: Nič vam ne bom izdal; vredni se mi zdijo le
ti, ki znajo igrati košarko!
Pa saj taborniki znajo igrati košarko! Mu bodo že
pokazali, temu trenerju! Odigrali bodo najboljšo igro košarke, kar jo je kdaj
videl!
TRENER: Uf, vi taborniki res znate! Povedal vam bom
del zgodbe, ki ga poznam. Vid je bil odličen igralec košarke. Potem pa je začel
sanjariti o tem prekletem mnogoboju! Ko je pred tekmo vadil morsejevo kodo, mi
je bilo dovolj! Nagnal sem ga. Še danes mi je žal. Fant je res znal, veste. Nič
več ne vem, a mislim, da bi se morali pogovoriti z njegovim očetom. Vojak je in
nikoli si nista bila preveč blizu, Vid je bil bolj umetniški tip in pogosto sta
se kregala.
Torej morajo detektivi poiskati Vidovega očeta! Zagotovo bo izdal
kakšno novo sled!
OČE: Nič vam ne bom povedal. Vida nisem videl že odkar je dopolnil 18 let in briga me zanj.
JEVGENIJ: Morda ga omehčamo, če mu pokažemo naše
sposobnosti preživetja.
In le kako lahko to bolje storimo kot s prečkanjem
proge preživetja? Taborniki so se preoblekli v kopalke in se pogumno plazili po
blatu, oče pa jih je gledal z iskricami v očeh. Prav zares se je omehčal!
OČE: Zboooor! Česa takega še nisem videl, povsem sem ganjen. Povedal
vam bom o Vidu, če vas zanima. Vid in jaz, veste, nikoli nisva našla skupne
valovne dolžine. Če pa ni hotel postati vojak. Šel je k tabornikom in se prijavil
na mnogoboj! Edina prava odločitev. Tako bi bil lahko ponosen nanj. In res je
vadil. Ves čas je samo vadil. Celo na košarko je nehal hoditi, v šoli je
dobival slabe ocene. Izgubil je tudi prijatelje. Šele takrat sem, neumnež,
ugotovil, da to počne le zame. Poskušal sem mu dopovedati, da mu tega ni treba
delati, a kaj, ni se ustavil.
TANJA: Je
prišel na mnogoboj?
OČE: Ne. Ni zbral ekipe. Nihče drug ni hotel iti z
njim, saj se je skregal z vsemi. Na mnogoboju pa je zmagala ekipa iz istega
roda, mislim da je bila njena vodja neka vodnica Mia. Vid pa je zapustil
tabornike. To, da ni prišel na mnogoboj, ga je strlo. Skregala sva se, bolj kot
po navadi, in pobegnil je od doma. Do danes ga nisem več videl. Hvala za tole
progo preživetja, razvedrili ste me. Zdaj pa se vračam v vojašnico. Upam, da
najdete mojega fanta, tudi če je naredil kaj slabega.
Joj, koliko informacij! Potrebno
se bo umiti in razmisliti, kaj vse so detektivi že uspeli izvedeti. Zdaj jih za
Mio že malo skrbi – le kje je? Je lačna? Jo je Vid kam zaprl? Hitro, hitro ji
morajo pomagati, da se ne bo zgodilo še kaj hujšega … Kopanje je minilo v
znamenju napenjanja vseh možganskih povezav, ko pa so se detektivi vrnili v
tabor spet čisti, so zaslišali zanimiv zvok. Oglašati se je začela šoja! Se spomnite Ugankarjeve uganke? Govorila je o ptici! To je
zagotovo znak za rešitev uganke! Detektivi stečejo k šojinemu gnezdu, v katerem
najdejo fotografijo zvezane Mie, poleg nje pa je sklonjena oseba v temnem
plašču, glavo pa ima pokrito s kapuco. Je lahko to Vid?! Ampak – kdo pa je
potem posnel to fotografijo??? Na zadnji strani najdejo podpis: LP, ugankar.
Ves čas je torej vedel, kaj se dogaja, a je detektive le preizkušal! Še dobro,
da so detektivi pretkani in pogumni! Prepoznali so kraj na fotografiji – to je
vendar Vidov skrivni kraj, kamor se je rad zatekal v samoto! Hitro, hitro,
hitro!
Stekli so na Vidov kraj v gozdu in tam našli grozljiv prizor – na
stolu je bila zvezana Mia, a na srečo se še premika! Hitro, hitro, hitro –
odvezali so jo in ji iz ust potegnili kepo, da je lahko zakričala še zadnje
besede, preden je od izmučenosti omedlela: To je načrtoval že vel čet! Vsem se
hoče maščevati! Pobegnil je … Najprej gre do pica punce!
Tanja in Jevgenij nista izgubljala časa! Usedla sta se v avto in
se odpeljala na lov za Vidom! Mladim detektivom pa ni preostalo drugega, kot da
so držali pesti za uspešen lov za zločincem, Mio pa so s kupom vprašanj
pospremili na večerjo v tabor, da se je lahko po napornem dnevu končno
sprostila in mirno zadihala.
Hvala vsem pogumnim detektivom, ki so uspeli odkriti Vidovo
skrivnost!
Vid Volos je
fant s temačno preteklostjo – zato smo včeraj imeli temačni dan, ne tematski
dan, če vprašate nekatere od naših MČ-jev. Leta 2013 se je vpisal k tabornikom,
a žal zaradi vseh napačnih razlogov. Ime je zahtevnega očeta, vojaka, ki nikoli
ni bil zadovoljen z ničemer, kar je Vid storil, saj mu je edino vrednoto
predstavljalo vojaško urjenje, disciplina in uspeh. Vid je sicer treniral
košarko, v kateri je bil kar dober, a njegov oče svojega zadovoljstva s sinom
vseeno nikoli ni pokazal. Ubogi Vid se je očetu ves čas poskušal dokazovati, a
mu kar ni in ni mogel priti blizu, potem pa je dobil idejo – zmagal bo na
taborniškem mnogoboju in s tem očetu pokazal, da je spreten, pogumen in
iznajdljiv! Ves čas si je želel le očetovo pohvalo in mislil je, da jo bo z
zmago na mnogoboju končno le dobil, zato se je vpisal k tabornikom in pričel
vaditi. In vaditi in vaditi in vaditi in vaditi in vaditi. Razmišljal je le še o
morsejevi abecedi, pinoristvu in postavljanju šotorov, zaradi tega pa se je
nehal posvečati svojim prijateljem, družini in dekletu, pa tudi šoli. Trudil se
je le za svoje znanje, a kljub vsem svojim veščinam mu na mnogoboj ni uspelo
iti, saj ni zbral ekipe. Nihče ni hotel iti z njim, saj se je skregal z vsemi.
Na mnogoboju pa je zmagala ekipa iz istega rodu, ki jo je vodila vodnica Mia.
To, da ni prišel na mnogoboj, je Vida čisto strlo. Skregal se je tudi z očetom,
bolj kot kadarkoli prej, in pobegnil od doma. Od takrat naprej ga nihče ni več
videl … Do včerajšnjega dneva.
V večernem
zboru pa je naša taborovodja Eva dobila tudi zelo pomembno sporočilo, namenjeno
vsem detektivom. Tanja in Jevgenij sta sporočila, da sta uspela ujeti Vida in
da mu bo detektivska postaja nudila vso potrebno pomoč pri zdravljenju
njegovega uma. Tabor je torej spet varen! Spanje bo lahko mirno in sproščeno!
Po takšnem
napornem dnevu pa si MČ-ji in GG-ji zaslužijo tudi posebno razvajanje s strani
vodnikov – TV večer, seveda! To je večer, ko televizija ne igra na ekranu,
temveč v živo. Vodniki in vodstvo pripravijo predstavo z vsemi zabavnimi
prigodami, ki so se skozi tabor zgodile – od mravelj, ki lovijo sladkarije po
kotih šotorov, glasbene skupine klobučarjev, ki je igrala na različne
inštrumente, pravilnega delanja počepov, ki lastnikom izgubljenih stvari kar niso
in niso šli, pa do zvonca, ki se je vsak dan slišal po taboru in klical
gospodarja. Največ vreden pa je bil seveda otroški smeh, ki se je slišal med
posameznimi deli predstav, in končno vzkliki »Hočemo še! Hočemo še!«, ki so
pokazali, da so se zabavali in uživali. Veseli smo, da smo izpolnili svoje
cilje, si utrdili vaše zaupanje in otrokom dali še eno nepozabno poletno
taborjenje, ki je za nekatere že tradicija, brez katere poletnih počitnic pač
ne more biti, za druge pa šele začetek krasne in dolge taborniške poti. A žal
za lepe spomine in nostalgijo trenutno nimamo časa – potrebno je pospraviti
kupe umazanih in blatnih oblačil, zviti spalke in pomesti šotore ter se
pripraviti na prihod staršev na skupen piknik. Verjemite – otroci vas kljub
temu, da so se imeli lepo, nestrpno pričakujejo. J Se vidimo
kmalu!
Super blog! Super hvala za to in za vse!!!
OdgovoriIzbriši