Novo jutro, nov izziv!

Ribe in krompirjeva solata so nas včeraj dobro, dobro napolnile, da nam med počitkom ni bilo treba preveeeeeč divjati naokrog (malo smo pa seveda vseeno). Nabrali smo si energije za pestro popoldne, ki je bilo pred nami, dežurni vodi pa so pridno pomili posodo in zraven imeli še malo vodne zabave s špricanjem in blatom. Pri tabornikih nam uspe še navadno dolgočasna opravila spremeniti v zabavo. J

MČ-ji so se po vodih preizkusili v mini mnogoboju. Mnogoboj je najbolj obsežno taborniško tekmovanje, na katerem taborniki pokažejo vso svoje znanje, ki so ga pridobili skozi celotno šolsko leto. Pokažejo svoje sposobnosti orientacije in lova na lisico, vozlanja, postavljanja šotorov, lokostrelstva in še in še. Mi pa smo njihovo tekmovalnost malo spremenili, saj je bil naš mnogoboj bolj nova priložnost za učenje in utrjevanje znanja, ne le golo tekmovanje med vodi. Vse sposobnosti pa bomo raje pokazali na pravih tekmovanjih v novem šolskem letu.

GG-ji pa so se popoldne igrali igro 100 vprašanj, pri kateri so tekali po taboru kot kure brez glave in iskali skrite listke s stotimi vprašanji s taborniško tematiko. Če so nanje še pravilno odgovorili, so si prislužili točko, žal pa smo poleg sicer veliko znanja odkrili tudi nekaj lukenj v možganih – niso namreč vedeli, kaj pomeni kratica ZTS. Starši, veste mogoče vi? Upamo, da si bodo sedaj to zapomnili za vse večne čase!

Med igranjem in učenjem smo se okrepčali z malico, po koncu programa pa so si GG-ji spet skuhali svojo večerjo, MČ-ji pa so nanjo počakali kar v jedilnici in kmalu se je na njihovih krožnikih prikazal slasten sataraš. To je jed, ki res ne izgleda najlepše, a očitno je bila vseeno dobra in otroci se niso prav nič zmrdovali, temveč so do konca pojedli prav vse. MMMMM!

Po večernem pomivanju posode se je že zaslišal pisk piščalke in krik »Priprava na zbor v krojih!« in hiteli smo si oblačiti dolge hlače na pas, iskali nogavice po šotorih, si zavezovali vezalke na zaprtih čevljih, odlagali kape ob odhodu sonca in tlačili kroje za hlače. Urejeni smo spustili zastavo, zapeli taborniško himno in se s polžjo – ne, ne polžjo, lenivsko in polžjo skupaj! – hitrostjo odpravili k ognjišču, kjer nas je čakala že krasno postavljena pagoda. To je posebna oblika ognja, nadgradnja klasične piramide, ki izgleda precej bolj lično in za katero se je dežurni GG vod zelo potrudil. Bravo! Naredili smo krog, se prijeli za roke, prižgali ogenj in počakali na prvi pravi plamen, da smo zapeli pesem »Tam ob ognju našem«, ki pomeni uvod v večerni program. Zapeli smo še nekaj pesmic po glasbenih željah otrok, nato pa se odpravili še na zadnje aktivnosti dneva. MČ vodi so se ukvarjali z duhovnostjo – malo bolje so spoznavali sebe in druge člane v vodu, razmišljali o taborništvu, o svetu in o svoji vlogi v našem gibanju in v našem okolju. Upamo, da se je pri kom prižgala kakšna lučka v glavi več in da smo spodbudili boljše odnose in nekaj razmišljanja o sebi in o drugih. GG-ji pa so se odpravili na spoznavanje okolice našega tabornega prostora prek fotoorientacije, ker pa so GG-ji že veliki in sposobni, seveda to ni bila čisto lahka fotoorientacija, saj je določene točke s slik v ugašajoči svetlobi nekoliko težje najti. Vseeno so se znašli, potrudili so se, uživali v miru brez stalnega visenja vodnikov za njihovimi vratovi in prehodili celotno pot za malo telovadbe pred spanjem. Ker pa samo hoja naokrog ni dovoljšnja telovadba, da bi lažje zaspali, jih je po tem, ko so MČ-ji zapeli »Dane je šel« in se spravili spat, čakala še strateška napeta igra pihanja svečk, pri kateri se v temi plazijo naokrog, tekajo, skrivajo, vse to, da bi uspeli nasprotnikom upihniti vse njihove svečke. Ogenj torej ne pomeni le srca našega tabora, ampak včasih tudi razliko med zmago in porazom. ;)

Po tem so bili tudi GG-ji dovolj utrujeni, da so se odpravili v šotore, kjer so seveda še malo počvekali, vmes pa jih je malo zbudila tudi rahla panika vodnikov, ki so opazili, da se je podstavek za večni ogenj malo vžgal. UPS! Vse smo rešili, tudi večni ogenj, ki trenutno živi v velikem večernem ognjišču, podstavek pa je trenutno v popravilu. Le da pri nas ne najdemo napisa »danes burek ne, ker peč ne gre«, ampak bi lahko napisali, da se je večni ogenj pač malo odpravil na izlet in se vrne zvečer domov. Važno, da smo vsi celi in da je večni ogenj preživel, vse ostalo pa bomo že rešili, saj smo taborniki!

Po mirni noči, ki je sledila, smo se zbudili v toplo, sončno jutro, se razmigali z igricami na jutranji telovadbi, se najedli paštete in črnega kruha za zajtrk, pomili posodo, pospravili šotore, dvignili zastavo, zapeli himno, …… Veliko stvari smo naredili v kratkem času, ko smo ob 9.15 že nestrpno čakali, da se začne dopoldanski program osvajanja veščin. Otroci so si lahko izbrali med široko paleto tem, ki jih zanimajo, med drugim so imeli na izbiro spoznavanje kuhanja, živali in njihovih značilnosti, kurjenja ognjev in varnosti ob tem početju, dramske igre in lutkovnega gledališča, preživetja v naravi, lokostrelstva, prve pomoči, rastlin in gozda, risanja skic in orientacije, pionirstva in tabornih izumov, sledi in stezosledstva, signalizacije in morsejeve abecede in animatorstva. V glavnem: velika, velika izbira, da se je bilo kar malo težko odločiti, kaj si kdo najbolj želi, a uspelo nam je narediti skupine nadobudnežev, ki jih zanimajo podobne stvari in ki se bodo celo dopoldne učili o njihovih interesih, razvijali svoje sposobnosti in znanje ter si na koncu prislužili značko za na kroj, na katero bodo lahko ponosni še leta in leta.

Aktivnosti in dogajanja nam torej kar ne zmanjka, energije pa tudi ne, tako da vztrajno polnimo možgane z novim znanjem, spomine z izkušnjami, usta z nasmehi in srca s srečo. Taki smo, taborniki, in taki se imamo radi! Lepo nam je.