Kljukica za veščine, kaj nas čaka naprej?

Včerajšnji dan je bil poln preizkušenj, novih znanj in učenja, saj so se otroci trudili osvojiti kakšno novo veščino. Ker pa to, da možgančki sprejmejo novo znanje, traja kar nekaj časa, se bo osvajanje veščin še nadaljevalo, vseeno pa so opravili kar nekaj zahtev: taborni izumitelji so postavili vhod v tabor, da že od začetka vsi vedo, kaj jih čaka na našem travniku, kuharji so spekli palačinke na ognju in si zvečer sami skuhali ovseno kašo za večerjo, mladi naravoslovci so posadili vodno krešo, ki jo bomo vsak dan opazovali, za koliko milimetrov je že zrasla, izdelali so herbarij okoliških travniških rožic, stezosledci so se zakamuflirali v neprepoznavna bitja in neopazno drug drugemu sledili po gozdu, igralci pa so pripravili gledališko predstavo, ki jo bodo zadnji dan zaigrali staršem. Ogromno aktivnosti v premalo časa - večen problem!

Niso pa se samo igralci odločili, da bodo pripravili posebno predstavo, temveč so se to odločili tudi kuharji s kuhanjem kosila. Skuhali so nam namreč pasulj, po katerem je skozi popoldne sledila predstava prdenja čez cel tabor. Še dobro, da smo ves čas na svežem zraku - si predstavljate, kako bi bilo, če bi bili na zimovanju v koči?? Počitek tako nedvomno ni bil dolgočasen, saj kaj je bolj zabavno kot biti malo pujsek ...

Da pa nismo samo pujski, smo šli popoldne vsi skupaj preizkusiti temperaturo bližnje reke Drete. Zaradi deževja, ki nas spremlja že več mesecev skoraj vsak dan, je reka precej visoka, plaže pa je malo, a saj nam je bilo vseeno za plažo - otrokom voda ni bila prav nič premrzla, temveč so z veseljem skakali po kamnih, se škropili, opazovali mini slap in se tudi malo umili. Vsa umazanija, ki smo jo nosili s seboj že nekaj dni, se je imela priložnost odmočiti z naše kože in nazaj smo prišli čisti, dišeči in sveži.

AMPAK! Saj za tabornike se ne spodobi, da smo čisti, dišeči in sveži! Po okrepčanju z malico smo morali hitro nadoknaditi vso izgubljeno svinjarijo in odpravili smo se v gozdne šole. Nekateri so se lotili nabiranja drv za večni in večerni ogenj, nekateri so streljali z lokom, drugi pa so bili malo bolj izvirni in so izdelali pravo pravcato sluz, ki je vedno najboljša igrača, če pa jo lahko narediš sam in ni nevarna za zdravje, pa sploh. Nekateri pa so se lotili celo kuhanja nutele v kotličku! Na koncu smo bili torej spet rahlo umazani od gozda, sluzi in čokolade, ampak važno, da smo bili zadovoljni in dobre volje.

Zvečer so se tisti, ki so osvajali veščino kuharja, odločili, da bodo malo razvajali GG-je, ki si morajo drugače sami kuhati večerjo, in so z njimi zamenjali vloge. Kuharji so si torej izposodili GG kuhinje in si v njih sami pripravili večerjo, GG-ji pa so bili povabljeni na večerjo v jedilnico, kjer so jedli kot kralji. No, kot MČ-ji, ampak kdaj pa kdaj pa tudi razvajanje in poseben tretma paše.

Prejšnje dneve smo opazili, da otroci strašno radi pojejo ob ognju, zato smo se odločili, da jim pripravimo čisto pravi dolg klasičen taborniški večer, ko se nam ne bo mudilo na nadaljevanje programa in ko bodo lahko na plano prišle vse glasbene želje, ki se skrivajo v kotičkih otroških glav. Drli smo se, krulili, razbijali, igrali, žvižgali in malo tudi peli, pri spodbujanju petja pa so bile odlične pomagačice tudi MČ-jke in GG-jke, ki so mlajše otroke ves čas opogumljale z glasnimi glasovi. Take večere taborniki izvajajo že od veliiiiko let nazaj, ampak še vedno delujejo in na njih se imamo vedno vsi fino - neverjetno! Malo brez glasu in s hripavimi grli so se MČ-ji nato odpravili spat, za GG-je pa kričanja še ni bilo konec. Odpravili so se namreč na nočni pohod, med katerim jih je v gozdu čakalo kar nekaj strašljivih prizorov in strašenja vodnikov. Zabavali smo se lahko ob njihovih krikih, ki so se slišali vse do tabora, a glede na to, da so se na koncu poti želeli po njej vrniti tudi nazaj do tabora, vemo, da jih nismo prestrašili preveč, temveč ravno prav. Grozljivka v živo!

Sledila je mirna noč brez nočnih mor kljub strašenju, zjutraj pa so vodniki ob jutranjem bujenju zakorakali v zaplinjene smrdeče šotore, ko so se začele odpirati spalke, polne nočnih duhov. Ja, še ponoči ima pasulj svojo moč. Po zbujanju in prebujanju so se okrepčani od tradicionalnega slovenskega zajtrka (črn kruh, med in maslo) odpravili na nove programe. MČ-ji se učijo solidarnosti in preizkušajo, kako je biti vodnik, saj imajo nalogo, da vsak vod drugemu vodu pripravi kratek zabaven program. Me prav zanima, kaj bodo naumili, a ne dvomim, da bodo uspešni! :) Po tem pa se bodo začeli počasi pakirati za odhod na bivak! GG-ji pa so ponovno odšli na godzne šole, ki so praktičen preizkus taborniške metode (eden od elementov je tudi delo v majhnih skupinah) in priložnost za izvajanje aktivnosti v skladu s potrebami voda. Nekateri so se odpravili na vajo v orientaciji v Nazarje, kjer jih čaka sladka nagrada (sladoled), drugi pa se učijo taborniških spretnosti, kot so risanje skic, orientacija in topografija. Taborjenje je najboljša priložnost za to, da vso taborniško teorijo spravimo tudi v prakso. 

Uživamo na taborniških počitnicah, ki nedvomno ne pomenijo lenarjenja!