torek, 17. julij 2018

GG bivak

Dan 1:
Ko je Sonce obsvetilo Gledališko ulico štiri, se je pred njo že zbirala skupina rahlo nenavadnih (a na dober način) ljudi. Oprtani so bili z velikimi nahrbtniki, okoli vratu pa so nosili zeleno rutko. Po krajšem pomisleku lahko opazimo, da gre gotovo za tabornike. Mogoče pa skavte. A verjetno tabornike. Ko jim je manjša skupina prav tako nenavadnih (a na dober način) ljudi z modrimi rutkami vsakemu dodelila zalogo hrane, šotorko in morda še sekiro, so zelene rutke pomahale tretji skupini ljudi, bržkone njihovim staršem, in vsi rutkarji so krenili po toku Savinje navzgor.
Skupina je s pogumnim ritmom korakala mimo Celja, Petrovč, Arje vasi in še naprej. Glede na odgovore, ki so jih dajali radovednim mimoidočim sprehajalcem, lahko izvemo, da ne gre za skavte, pač pa za tabornike, ki se odpravljajo do svojega tabornega prostora blizu Nazarij, ki so blizu Mozirja. In to kar peš! Medtem pa bodo prespali v šotorih, ki si jih bodo kar sami postavili iz naravnih materialov in šotork!

Dan 2:
Kdor zgodaj vstane, daleč pride. A vremenskim ujmam ne moremo vedno ubežati, pa če vstanemo še tako zgodaj, kot je vstala naša skupina rahlo nenavadnih (a na dober način) ljudi, za katere zdaj gotovo vemo, da so taborniki. Oblaki so že od jutra obljubljali dež, in svojo obljubo so uresničili. Ni kazalo, da imajo namen prenehati, a napredovanje rutkarjev se ni ustavilo. Zahvalili so se nepremočljivim oblačilom, dežnikom in “brez te palerine ne greš od doma” ukazih staršev in na prostor druge prenočitve tako prišli še pravočasno za nogometni finale. Dež in mokrota jih nista ustavila niti pri prižiganju ognja in posledično pasulju. Suhi in siti so zaspali, z mislimi že pri zadnjem dnevu bivaka.

Dan 3:

Kaj lahko tabornika z zeleno rutico razveseli bolj kot takšno obvestilo njihovih vodnikov spremljevalcev: “danes nam bo treba hoditi daleč, manj kot včeraj ali predvčerajšnjim”? Kdo bi vedel. In res so se prikazali v taboru, še preden lahko rečeš “Uf, to je bilo pa hitro”. In bivaka je bilo konec. Kmalu pa smo odkrili, da so stvari, ki lahko bolj razveselijo tabornika: “Dajmo, hitro, gremo se kopat”.


vaš Rojk














Ni komentarjev:

Objavite komentar