Dan 1:
Ko je Sonce obsvetilo Gledališko ulico
štiri, se je pred njo že zbirala skupina rahlo nenavadnih (a na dober način)
ljudi. Oprtani so bili z velikimi nahrbtniki, okoli vratu pa so nosili zeleno
rutko. Po krajšem pomisleku lahko opazimo, da gre gotovo za tabornike. Mogoče
pa skavte. A verjetno tabornike. Ko jim je manjša skupina prav tako nenavadnih
(a na dober način) ljudi z modrimi rutkami vsakemu dodelila zalogo hrane,
šotorko in morda še sekiro, so zelene rutke pomahale tretji skupini ljudi,
bržkone njihovim staršem, in vsi rutkarji so krenili po toku Savinje navzgor.
Skupina je s pogumnim ritmom korakala mimo
Celja, Petrovč, Arje vasi in še naprej. Glede na odgovore, ki so jih dajali
radovednim mimoidočim sprehajalcem, lahko izvemo, da ne gre za skavte, pač pa
za tabornike, ki se odpravljajo do svojega tabornega prostora blizu Nazarij, ki
so blizu Mozirja. In to kar peš! Medtem pa bodo prespali v šotorih, ki si jih
bodo kar sami postavili iz naravnih materialov in šotork!
Dan 2:
Kdor zgodaj vstane, daleč pride. A
vremenskim ujmam ne moremo vedno ubežati, pa če vstanemo še tako zgodaj, kot je
vstala naša skupina rahlo nenavadnih (a na dober način) ljudi, za katere zdaj
gotovo vemo, da so taborniki. Oblaki so že od jutra obljubljali dež, in svojo
obljubo so uresničili. Ni kazalo, da imajo namen prenehati, a napredovanje rutkarjev
se ni ustavilo. Zahvalili so se nepremočljivim oblačilom, dežnikom in “brez te
palerine ne greš od doma” ukazih staršev in na prostor druge prenočitve tako prišli
še pravočasno za nogometni finale. Dež in mokrota jih nista ustavila niti pri
prižiganju ognja in posledično pasulju. Suhi in siti so zaspali, z mislimi že
pri zadnjem dnevu bivaka.
Dan 3:
Kaj lahko tabornika z zeleno rutico razveseli
bolj kot takšno obvestilo njihovih vodnikov spremljevalcev: “danes nam bo treba
hoditi daleč, manj kot včeraj ali predvčerajšnjim”? Kdo bi vedel. In res so se
prikazali v taboru, še preden lahko rečeš “Uf, to je bilo pa hitro”. In bivaka
je bilo konec. Kmalu pa smo odkrili, da so stvari, ki lahko bolj razveselijo
tabornika: “Dajmo, hitro, gremo se kopat”.
vaš Rojk
Ni komentarjev:
Objavite komentar