Včerajšnji dan je minil ... Dopoldne so MČ-ji drug drugmu pripravili kup zanimivih in zabavnih iger, da se je njihov smeh slišal čez cel tabor, po tem pa so bili pripravljeni, da začnejo pakirati svoje stvari, ki jih bodo potrebovali na bivaku. Zbrali so se na kupu pred MČ šotori, si pripravili šotorke in potrpežljive vodnike in iskanje zobnih ščetk, zvijanje spalk in tlačenje stvari v nahrbtnike se je lahko pričelo. Najprej je bila njihova naloga, da v svojih šotorih poiščejo vse stvari, ki jih bodo na bivaku potrebovali - oblačila, lučke, osebno higieno, plišaste igračke, spreje in kreme in vse ostalo. Vse potrbeščine so pristale na šotorkah, nato pa so vodniki pomagali ves ta zaklad pospraviti v nahrbntike v pravilnem vrstnem redu, od najtežjih stvari do najlažjih stvari.
Napetost in vznemirjenje se je stopnjevalo vse do kosila, saj so točno vedeli, kaj jih čaka popoldne! Kaj je boljšega od spanja v "divjini", kjer sam poskrbiš ža čisto vse? To je pravo taborništvo!
Med uspešnim pakiranjem in gozdnimi šolami pa so naši kuharji napenjali mišice med lupljenjem ogromne količine krompirja, ki nas je čakal pri kosilu. MMMM, zrezki v smetanovi omaki in pire krompir ... Prisežem, da ne lažem, ko rečem, da sem slišala nekega otroka reči, da naši kuharji kuhajo boljšo hrano kot doma!
Počitek po kosilu je bil namenjen še zadnjim pripravam na MČ bivak in ob 15ih so bili vsi pripravljeni na odhod. Ampak ... zagodlo nam je vreme, ki se je pooblačilo, stemnilo, osivilo in začelo spuščati kaplje ... :( Na bivak se nismo želeli odpraviti v neurja, saj je bil izdan oranžni alarm, in smo se odločili za malo bolj varno, vmesno varianto. Najprej smo, dokler še ni deževalo, nabrali suha drva, jih pokrili s plahto in poskrbeli, da bomo lahko kurili tudi v primeru mokrih drv. Nato smo postavili testne bivake, da smo stestirali, kako dobro tesnijo naše šotorke, zvečer pa smo si vzeli čas za večer ob ognju in pečenje hrenovk in taborniškega kruha tvist, ki ga oviješ na palico - skoraj večer na bivaku, le da brez pravih bivakov.
Počitek po kosilu je bil namenjen še zadnjim pripravam na MČ bivak in ob 15ih so bili vsi pripravljeni na odhod. Ampak ... zagodlo nam je vreme, ki se je pooblačilo, stemnilo, osivilo in začelo spuščati kaplje ... :( Na bivak se nismo želeli odpraviti v neurja, saj je bil izdan oranžni alarm, in smo se odločili za malo bolj varno, vmesno varianto. Najprej smo, dokler še ni deževalo, nabrali suha drva, jih pokrili s plahto in poskrbeli, da bomo lahko kurili tudi v primeru mokrih drv. Nato smo postavili testne bivake, da smo stestirali, kako dobro tesnijo naše šotorke, zvečer pa smo si vzeli čas za večer ob ognju in pečenje hrenovk in taborniškega kruha tvist, ki ga oviješ na palico - skoraj večer na bivaku, le da brez pravih bivakov.
GG-ji pa so medtem uživali v miru in tišini v taborjenju, ulegli so se in počivali le ob zvokih narave in ptičjega petja .... SEVEDA NE!!! Na to smo upali mi, a je bilo dogajanja še vedno veliko! GG-ji so se popoldne preizkusili, kako močni so. spoznali so uporabo različnega orodja in se lotili postavljanja proge preživetja - najbolj umazanega taborniškega programa, pri katerem je bistvo to, da si na koncu čim bolj blaten in da se iz rjave barve svetijo samo tvoji beli zobje v širokem nasmehu. Kaj naj, taborniki pač uživamo v umazaniji - mame, žal nam je, a prosimo, da pripravite svoje živčke in pralne stroje na nekaj umazanije. Med kuhanjem večerje (no ja, pečenjem - čakal jih je pečen krompir v foliji s šunko in sirom) jih je zadimil dim, kolena so bila še bolj umazana zaradi klečanja na tleh in pihanja v ogenj, roke pa zaradi nabiranja in lomljenja drv. Kakšni borovci na morju, vonj po dimu je za nas vonj poletja!
Ker je vreme našim MČkom malce zagodlo, so večerjo pekli kar v tabornem ognjišču in zraven prepevali pesmi, da bi muhasto vreme odgnali stran. In zares je delovalo, saj se takim lepim, a čeprav malce razglašenim glasovom še vreme ne more upreti, da bi jim nagajalo in nad njih poslalo kaplje dežja. Zvečer so bili že neučakani, saj so vedeli, da si bodo večerjo pripravljali sami. In to ne navadne večerje, ampak tvist (taborniški kruh), ki je najboljša večerja, ki bi si jo lahko MČji želeli. Ker kaj je boljšega kot testo ovijati na palico in gledati kako se peče nad ognjem. Kmalu so tudi spoznali, da je boljše, da svoje palice držijo nad žerjavico in ne nad plameni, saj se tako tvist boljše in hitreje speče in lahko hitro stečeš do kotlička in na palico oviješ novo porcijo :).
Siti in zadovoljni so večer preživeli ob zvokih kitare, svoje glasilke pa so ogreli do te mere, da se je zdelo da tudi ogenj bolj gori.
Ura je odbila deset zvečer in kot vsak večer smo v krogu še zapeli Dan je šel in se hitro zavili v spalne vreče, saj vemo, da nas danes čaka še en dan poln dogodivščin in novih izzivov!
Siti in zadovoljni so večer preživeli ob zvokih kitare, svoje glasilke pa so ogreli do te mere, da se je zdelo da tudi ogenj bolj gori.
Ura je odbila deset zvečer in kot vsak večer smo v krogu še zapeli Dan je šel in se hitro zavili v spalne vreče, saj vemo, da nas danes čaka še en dan poln dogodivščin in novih izzivov!
Ni komentarjev:
Objavite komentar