Deževen vikend

Po soboti, ko smo jo z vremenom odnesli veliko bolje, kot bi lahko pričakovali glede na razglašen oranžni alarm za neurja, smo se zbudili še v eno sivo, vlažno jutro, a glede na napovedi smo vseeno imeli srečo. Z oblečenimi pelerinami in obutimi gumijastimi škornji smo brez najmanjšega problema preživeli tudi kapljice, ki so cel dan vztrajno kapljale po naših glavah. Starši, en nasvet: brez pelerine in bata škornjev nikoli več na taborjenje - dodatna teža je vredna suhih nogavic, tudi če dežuje samo eno popoldne. Mi smo se to naučili na težji način, s prakso.

Kmalu po odpiranju zadrg na šotorih in nejevoljnjem spravljanju iz spalk s strani GG-jev in neučakanosti s strani MČ-jev (ki vstajajo že okrog 6-ih zjutraj!) so se nam pridružili tudi naši najmlajši člani, murni, ki so prišli na nekoliko skrajšano, a nič manj pravo izkušnjo taborjenja. Kljub neidealnemu vremenu je bilo najprej treba preizkusiti temperaturo reke, ki jim je kar ustrezala, potem pa so gozdne šole izkoristili še za raziskovanje gozda okrog našega tabora in bum domišljije za vsako palico, deblo, list in luknjo, ki so jih našli. Gozd je nedvomno najboljše igrišče, kjer presenečenj kar ne zmanjka in ne zmanjka!

Tudi ostali taborniki se niso vdali sivini na nebu in so gozdne šole dodobra izkoristili. Nekateri so streljali z lokom, drugi so pridno opravljali svoje dežurtsvo, kar pomeni, da so skrbeli za večni ogenj, nabirali drva, jih lupili in jim odstranjevali mokro lubje, da so prišli do manj namočene sredice, ki boljše gori, ter postavili večerni ogenj, ki nas bo grel ob koncu dneva. Nekateri MČ-ji pa so uživali v razvijanju svoje domišljije in ustvarjalnih spretnosti in so izdelali čisto prave družabne igre - iz nule, z novimi pravili, figuricami in vsem, kar paše zraven! Krasne prste in možgančke imamo pri nas!

Po izkoriščenih gozdnih šolah nas je čakalo zelenjavno kosilo, ki so ga otroci neverjetno lepo in pridno pojedli - letos preizkušamo malo bolj zdravo in polnovredno prehrano in zaenkrat kaže super, odlični jedci so naši taborniki! Po nabiranju energije med počitkom (ki ga potrebujejo sicer bolj vodniki kot otroci, priznamo) so MČ-je čakale raznorazne delavnice, med katerimi so lahko prosto prehajali in res razvili svoje najrazličnejše interese samo na podlagi svojih želja in zanimanj. Preizkusili so se v funkcijah, ki jih opravljajo naši prostovoljci na taboru, kot so kuhar, bolničar, vodnik, taborovodja, gospodar in še in še, skakali so po lužah in se naokrog podili v pelerinah, razvijali ustvarjalne spretnosti s pletenjem umetnin iz lesa, žebljev in volne ter se tudi naučili oprati avto! GG-ji pa so se medtem odpravili na walkie-talkie orientacijo, ki je izgledala tako, da so si morali navodila iz zemljevida predajati le s komunikacijo prek walkie-talkie-ja, brez da bi tisti na poti dejansko videli zemljevid. Nekaterim je šlo sicer bolje, drugim slabše z malo izgubljanja in kreganja, ampak pomembno je tudi, da se naučijo sami reševati svoje konflikte - najdemo optimizem v vsem. Mimogrede, ste se kdaj vprašali, kako bolj zabaven bi bil svet, če bi avtor imena "walkie-talkie" na enak način poimenoval še druge predmete? Nekaj primerov najdete spodaj:

Znamke = Lickie Stickie

Defibrilator = Hearty Starty

Čebela = Fuzzy Buzzy

Test nosečnosti = Maybe Baby

Vilice = Stabby Grabby

Nogavice = Feetie Heatie

Nilski konj = Floatie Bloatie

Nočna mora = Screamy Dreamy

Papagaji = Wordie birdies

Sladice z malo maščobe = Fakey Cakey

Imate še vi kakšno podobno komično idejo? :)

MČ-ji so z delavnicami zaključili nekoliko prej kot GG-ji z orientacijo, zato so se odpravili še na raziskovanje gozda s ciljem narediti čim več različnih naravnih barvil iz naravnih materialov. Sicer jim je najbolje uspela le rjava barva (kdo bi si mislil - blato!), a so tudi le z eno barvo uspeli narisati prave pravcate vodove umetnine.

Zvečer pa je naše nove tabornike čakal vrhunec tabora - krsti, seveda! Letos smo se odločili, da krste ločimo na MČ in GG krste, da so si lahko GG-ji dali malo več duška, ko so se MČ-ji že začeli odpravljati spat. Naši pogumni novi taborniki so opravljali različne naloge, da so dokazali, da imajo vse veščine in sposobnosti, ki jih potrebuje pravi tabornik, predvsem pa da se znajo pri nas zabavati in da se dobro počutijo v naši družbi, kar je napomembnejše. MČ-ji so s krsti otvorili detektivski dan, ki se je uradno začel z naslednjim jutrom, in so naloge opravljali v detektivskem duhu - iskali in raziskovali so prstne odtise in iskali osumljence z igro "Ugani kdo" ter pokazali, da jih niti slučajno ne smemo podcenjevati, saj jim možgančki delajo kot za stavo! GG-ji pa so spoznali nekaj tradicionalnih taborniških iger za hecanje, ko so se morali npr. delati, da vozijo formulo, ostali pa so vedeli, da v resnici sedijo na stranišču. Ali pa so dobili takšna navodila sredi gozda: "Pred vami so stara velika vrata, lesena, okrašena z najrazličnejšimi okraski, segajo od tukaj do tukaj, visoka so približno toliko, težka kovinska kljuka, ki se odpira navzdol, pa je tukaj. Slečite si jopico, si sezujte čevlje in stopite čez." Bi vi vedeli, kaj storiti? Bi odprli namišljena vrata in se sprehodili na drugo stran? Ali bi stopili čez jopico in čevlje, ki ležijo na tleh, kot dobesedno pravijo navodila? ;)

Na koncu so krste vsi uspešno opravili, si nadeli vsak svoje taborniško ime, krstne liste pa so slavnostno dobili naslednji dan, v ponedeljek, v prvem uradnem zboru - ki pa je bil malo drugačen! Med petjem himne se je zaslišala zlovešča glasba in na sredo zbora sta stopila dva detektiva v dežnih plaščih in s klobuki. Predstavila sta se kot detektivka Tanja in detektiv Jevgenij Orleoki, ki sta uspešno rešila že veliko zapletenih primerov, kot sta primer kraje zastave pisanih paradajzov in primer sosedovega okna, edini nerazrešen primer pa je primer izginulega ferbajsa. Zakaj pa sta danes obiskala prav nas? Ker se je v našem taboru zgodil zločin!!! Izginila je ena od tabornic in njuna naloga je, da primer razrešita, a brez pomoči naših pogumnih MČ-jev in premetenih GG-jev jima ne bo uspelo! S tem smo otvorili detektivski dan, ki se bo odvijal na temo zgodbe o Vidu Volosu, taborniku, ki si je najbolj na svetu želel zmage na mnogoboju, a ga je premagal drug vod, on pa je zaradi napornih treningov izgubil vse prijatelje, družino in punco in je zdaj pripravljen na maščevanje. Ali mislite, da jim bo uspelo razrešiti primer in rešiti tabornico pred kruto usodo?! Držite pesti, da se vse dobro izteče!

Spodaj pa lahko preberete še nekaj zanimivosti o poklicu detektiva, ki smo jih danes objavili v taborni reviji Biba, ki izhaja vsakodnevno. Vse revije bodo na voljo tudi na blogu po koncu taborjenja.

24. julij je mednarodni dan detektivov. Delo detektivov je izredno zanimivo in polno izzivov. Zanj se odloča vedno več ljudi in čeprav gre za pretežno moški poklic, se nad njim navdušuje tudi vedno več žensk. Še leta 2011 je bilo v Sloveniji 81 detektivov, od tega 65 moških in 16 žensk. Danes je detektivov 87, med njimi 58 moških in 29 žensk. No, pri nas jih je danes še malo več. J

Povečuje se tudi število primerov, ki jih obravnavajo detektivi, hkrati pa se v globaliziranem svetu in z razvojem tehnologije spreminja način njihovega dela. V vsakem preiskovanju ključno vlogo še vedno odigra zbiranje informacij, vse več pa je tudi primerov mednarodnega sodelovanja. Zato je za detektive koristna čim bolj razvita mreža zanesljivih detektivov.

Široka in razvejena mreža poznanstev se med detektivi in preiskovalci po svetu gradi tudi na različnih vsakoletnih srečanjih. Eno takšnih je tudi mednarodno srečanje združenja Council of International Investigators (CII), ki povezuje detektive iz 66 različnih držav in ki je leta 2017 potekalo v Ljubljani.

In zakaj ravno 24. julij? Ta datum so si detektivi po svetu za svojega izbrali, ker se je na ta dan leta 1775 rodil kriminalec in kriminalist Eugèn François Vidocq, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi znani zasebni detektiv, njegova napeta življenjska zgodba pa je navdušila tudi številne umetnike, vključno s pisateljema Victorjem Hugoje in Honoréjem de Balzacom. 

Intervju z detektivom – Tadej Glavač

Kako postaneš detektiv, je za to potrebno kakšno posebno izobraževanje, tečaj?

Za opravljanje detektivske dejavnosti v Sloveniji je potrebna detektivska licenca. Za pridobitev licence pa je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed njih je detektivski izpit, ki ga kandidat opravlja po opravljenem detektivskem usposabljanju. Poleg izpita je pogoj tudi visokošolska izobrazba in odsotnost varnostnih zadržkov (kazniva dejanja). Ko izpolnjuješ vse te pogoje, lahko zaprosiš za detektivsko licenco.

Kako in zakaj ste se odločili za ta poklic?

Z detektivsko dejavnostjo sem se prvič srečal na Fakulteti za varnostne vede in takoj mi je vzbudila zanimanje. Navezal sem stik z detektivsko družbo Detektiv Biro iz Maribora, saj v Pomurju detektivske družbe ni, so le detektivi posamezniki. Takrat so mi omogočili, da sem skupaj z njimi šel večkrat na teren in tako spoznal, kako to delo poteka v praksi. Takoj sem bil navdušen. To pa predvsem zaradi adrenalina, dinamičnosti, atraktivnosti in raznolikosti tega dela, ki v določenih trenutkih zna biti tudi zelo zahtevno. Uživam v tem, da je vsak dan drugačen. Vsak primer je drugačen in ni možno narediti nekega vzorca, kako določen primer izpeljati, temveč je vsak nov primer izziv, uganka, ki jo moraš rešiti. Vsak rešen primer te obogati, tako z izkušnjami, kot tudi z notranjim zadovoljstvom.

Kako poteka vaše vsakdanje delo?

Temu niti ne morem reči vsakdanje, ker je vsak dan nekaj drugačnega. Ko ni terenskega dela (kar je redko), smo v pisarni v Mariboru, kjer urejamo pisarniške zadeve (poročila itd.), pa še takrat pride kaj vmes, da moramo na teren. Odvisno torej od primera, en dan smo na terenu že ob petih zjutraj in to v Ljubljani, Mariboru, skratka po celotni Sloveniji, lahko tudi v sosednjih državah. Spet naslednji dan delamo ponoči ali popoldne, lahko tudi skozi cel dan. Se pravi, da naš delovni čas ni omejen, običajno delavnik traja dokler ni dosežen rezultat. Zaradi daljših odsotnosti od doma, pa je potrebno prilagoditi osebno in družinsko življenje.

Kaj pri svojem delu uporabljate (pripomočki, posebna znanja)?

Naša organiziranost omogoča pridobivanje informacij ne zgolj od oseb ali drugih javno dostopnih virov ali uradnih evidenc, temveč tudi z osebnim zaznavanjem, to je z opazovanjem, sledenjem in uporabo tehničnih sredstev (fotoaparati, kamere in drugi pripomočki za zavarovanje dokazov in sledi), kar dovoljuje Zakon o detektivski dejavnosti.

Mogoče kakšna nenavadna ali neobičajna zgodba iz naših krajev v povezavi z vašim delom?

Primer iskanja dolžnice: upnik (stranka) je že dalj časa neuspešno iskal dolžnico, ki se je pred posledicami izvršilnega postopka odselila na neznani naslov. Med preiskavo smo ugotovili, da dolžnico zaradi storitve kaznivih dejanj išče tudi Interpol (mednarodna detektivska agencija). S podrobnim preverjanjem na terenu pa smo pridobili podatek o dejanskem bivališču dolžnice, ki se je odselila na območje sosednje države. S pomočjo poslovnih povezav  v sosednji državi, smo informacijo potrdili in jo posredovali Interpolu v Sloveniji.

Za koga je to delo primerno in za koga ne?

Posameznik, ki želi biti detektiv oziroma je detektiv, mora biti dinamičen, ustvarjalen, samoiniciativen, discipliniran z visoko razvitimi delovnimi navadami in dovolj samokritičen do svojega dela in rezultatov tega dela. Imeti mora nadpovprečno razvit občutek za ocenjevanje, opisovanje, analiziranje in sklepanje, za podajanje ugotovitev v pisni ali ustni obliki. Biti mora stabilna in odgovorna osebnost brez škodljivih razvad in odvisnosti. Detektiv mora imeti dobre motorične sposobnosti in dobro telesno pripravljenost (predvsem vzdržljivost). Biti mora samozavesten in komunikativen. Biti mora iznajdljiv, saj se mora hitro znajti v različnih novih okoliščinah.