Preživeli smo prvi dan - bravo, mi!

Včerajšnja olimpijada je super uspela, JES! MČ-ji in GG-ji so tekmovali v mešanih skupinah in GG-ji so se prelevili v prave mlade mamice in očke, tako lepo so skrbeli za svoje mlajše prijatelje! Tako lepo je bilo videti zelene rutke, ki so za roke naokrog peljale rdeče in rumene rutke, skrbele za naše zlato pravilo (kapa, voda, rutka, sončna krema!) in bili skrbni, odgovorni in na sploh odlični taborniki. MMMMM za vse! Starši, z iskanjem varušk za kakšen prosti večer pa tudi ne boste imeli težav, kar obrnite se na nas. :) Tekmovalci so se preizkusili v najrazličnejših kategorijah, taborniških in malo manj taborniških, a nič manj zabavnih: peli so pesmice in pisali taborniške himne, pokazali so svoje znanje (ali naj raje rečem neznanje? Jok, jok!) vozlov, šotorke so uporabili v najrazličnejše namene: kot pelerino, nosila, spalno vrečo, streljali so z lokom v sredino tarče, a večkrat zadeli tudi travnik za tarčo (na srečo pa nobenega človeka!), kurili so ogenj s kresilom in tekmovali, komu bo prej uspelo pričarati pravi plamen, ne le iskric, igrali so igro md dvema ognjema (ne dobesedno, straši, brez skrbi), se prebijali skozi štafete in hitrostno zvijali svoje spalke, da vam naslednji torek ne bo potrebno predolgo čakati na spakirano prtljago. Šlo jim je krasno, zabavali so se, se naučili kaj novega, kaj ponovili in na sploh uživali! Veseli smo bili tudi mi, mogoče še malo bolj kot oni. :)

Po olimpijadi nas je čakala večerja - mlečni riž! Pohvaliti moram vaše otroke, ker so super jedci. Že za kosilo so pokazali, kako velike želodčke imajo, za večerjo pa sploh, ker so bile zraven mlečnega riža na voljo še marmelada, čokolada in druge sladke dobrote. In to je bil šele prvi dan, ko sploh še niso tako utrujeni, kaj nas vse šele čaka! Mogoče pa podvojimo količine hrane, samo upam, da vas ne bo motilo, če pride kdo domov s kakšnim kilogramčkom več. Navsezadnje je dokazano, da ko je človek srečen, se zredi! :)

Pri GG-jih je kuhanje mlečnega riža sicer trajalo nekoliko dlje, a skuhali so si ga čisto sami - sami so si naredili kuhinje, sami so skopali ognjišče, sami so nabrali drva, postavili ogenj, ga zakurili in si skuhali večerjo. Iz dneva v dan jim bo šlo hitreje, ne dvomim, in kaj je večje zadovoljstvo kot jesti hrano, za katero si se moral malo potruditi. Kljub malo zažganemu rižu in kakšni napakici je bila to najboljša večerja, kar bi si jo lahko želeli. Bravo, GG-ji, ponosni smo na vas!

Po večerji smo prvič na tem taborjenju spustili zastavo in določili nočne straže, ki bodo skozi celo noč stražile večni ogenj, da nam ne ugasne - saj če ugasne srce tabora, to ne more pomeniti nič dobrega! Potem pa nas je čakal še večerni program ob ognju. Ni lepšega od prižganega ognja, sklenjenega kroga tabornikov, zvoka kitare in razglašenega petja skoraj 100ih tabornikov. Aaaah - starši, ne veste, kaj zamujate, res ne! Včeraj pa smo klasični taborniški večer ovili še v malo drugačno tančico, saj ne le, da smo peli kot nori, vodniki so nam pripravili čisto prav pravcat koncert! S klobuki na glavah in najrazličnejšimi inštrumenti, med katerimi je bil tudi poseben jajček, so dali dušo in srce v svojo glasbo, kar so začutili tudi otroci in jih nagradili z glasnimi M-ji, žvižganjem, ploskanjem in glasnim, glasnim petjem. Manjkala ni niti Bela snežinka! Razigrano smo zaključili večer in se na koncu le malo umirili s pesmijo Dan je šel, ki jo tradicionalno pojemo vsak večer pred spanjem, da si pričaramo mirno noč in lepe sanje. MČ-ji so se prvič odpravili v svoja platnena domovanja in v tople spalke, GG-ji pa so svojo večerno zabavo še malo podaljšali s pravim disko party-jem z zapestnicami, ki se svetijo v temi, in nazdravljanjem s sokom, a na srečo pri nas ni donela "tuc-tuc-tuc" glasba, temveč se je nadaljevalo petje ob kitari, le da v malo bolj odraslem vzdušju. In po vsaki zabavi sledi tudi pravi after party - čvekanje v spalkah, kaj pa drugega!

No, navsezadnje smo le zaspali in pričakali sončno, toplo jutro, ko so nas vodniki zbudili s Kreslinovo "Tvoje jutro" in nas vrgli iz spalk direkt na jutranjo telovadbo. Z jogo smo pozdravili sonce, ki nas je končno zares obiskalo, se razgibali in se pripravili na nov dan, poln aktivnosti in ne-dolgčasa. Dopoldne so nas čakale gozdne šole - to pomeni, da gredo vodniki s svojim vodom na raziskovanje gozda, si ustvarijo svoje vodove kotičke, kjer bodo preživljali dopoldneve, se kaj novega naučijo (nekateri so postavljali stolpe in druge pionirske objekte samo iz lesa in vrvi, drugi so kurili ognje ...), delajo kaj po željah članov in seveda tudi prvič na taborjenju preizkusijo vodo v reki Dreti. Ne bom vam lagala - mrzla je. Ampak če zmorem jaz, zmorejo tudi oni! Obljubim, da vam jih bomo vrnili vsaj približno čiste! Reka je namreč naš vir čistoče in umivanja, za to pa uporabljamo posebna mila in šampone, ki ne škodujejo naravi. V vsakem trenutku dneva se lahko torej kaj novega naučimo o ekologiji in skrbi za naš palnet. V vodi pa lahko osvajamo tudi eno od naših veščin - plavalca. Držite pesti, da bo vsem uspelo in da dobijo novo značko za na svoje kroje! Med gozdnimi šolami je tudi čas za pripravljanje sporočil, pisem, risbic in presenečenj za naše skrite prijatelje - to je igra, pri kateri cel teden delaš lepe stvari za nekoga, on pa sploh ne ve, kdo si! Seveda pa se bomo na koncu tudi razkrili, kdo je kdo, da se bomo lahko primerno zahvalili.

Zdaj pa že voham mamljive vonjave kosila - mmm, krompirjeva solata in ribe, ni boljšega! Počasi bodo tudi otroci začeli čutiti lakoto, čeprav je bil zajtrk odličen in obilen (čokoladni namaz - verjemite, veliko so ga zmazali), potem pa si bomo privoščili še zaslužen počitek po aktivnem dopoldnevu. Pošiljamo vam lepe pozdrave in se beremo jurti! Upamo, da uživate vsaj stotino toliko kot mi, saj je potem tudi pri vas kar fino. :)

vaša Mia

Spodaj pa lahko preberete še dve od himn, ki so jih včeraj napisali otroci:

Taborniki so vedno v naravi,

vedno zdravi in neustrašni

in ko bodo veliki,

bodo postali vodniki.

V Kokarjah je prav lep dan, 

v gozdu pa hodi velik velikan.

Lovil in jedel je ves dan,

a vedno bil je nasmejan

in nikdar ni bil zaspan.